Človek je v sodobnem tempu življenja vse bolj odmaknjen od narave, kot da je sam sebi zadosten. Pa vendar se lahko v tistih trenutkih, ko si vzame čas za doživljanje Narave, globoko v njem porodi notranja slutnja ali celo zaznava soutripanja drugačnega življenja, ki ustvarja celovito podobo bivanja. Živost tega utripajočega življenja so mnoge kulture pred nami pripisovale modrosti naravnih sil oziroma inteligenci materije.

Prav je, da občasno namerno zapustimo racionalni pristop in se onkraj zaznavanja preko petih čutil prepustimo subtilnejšim plastem, ki so razumu nedostopne.